Očiščeno vodo vračamo Savinji

Odpadne vode iz kanalizacijskega sistema, malih komunalnih čistilnih naprav in greznic očistimo v Centralni čistilni napravi Kasaze. Očiščene odpadne vode odvajamo v reko Savinjo.

V naseljih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, ter na območjih z redko poselitvijo, kjer izgradnja javnega kanalizacijskega sistema ni načrtovana, moramo komunalne odpadne vode odvajati v: male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN) ali greznice.

Centralna čistilna naprava Kasaze

V toku s Savinjo

Centralna čistilna naprava Kasaze (CČN Kasaze) je mehansko-biološka čistilna naprava, ki je namenjena čiščenju odpadnih voda Spodnje Savinjske doline. Na napravo pritekajo odpadne vode iz občin Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec. Na njej čistimo greznične gošče in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Nahaja se na levem bregu reke Savinje v Kasazah. Povprečna obremenjenost čistilne naprave v letu 2023 je bila 43.550 PE (PE je populacijski ekvivalent, enak 60 g BPK5 na prebivalca na dan), očistili smo 5.763.230 m³ odpadne vode. Očiščene odpadne vode se odvajajo v reko Savinjo.

CČN Kasaze je bila dograjena v letu 2013, uporabno dovoljenje je bilo izdano leta 2014. Nazivna zmogljivost nadgrajene CČN je 60.000 PE. Od leta 2009 naprej je bila v fazi nadgradnje, v sklopu projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje – Projekt Žalec.

Prvotna čistilna naprava Kasaze je pričela z obratovanjem leta 1987, nazivna zmogljivost pa je znašala 18.750 PE.

Male čistilne naprave

Kaj pomeni izraz mala čistilna naprava?

Mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je naprava za čiščenje komunalnih odpadnih voda z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov (PE), v kateri se komunalne odpadne vode čisti z biološko razgradnjo.

V nekaterih naseljih občin Spodnje Savinjske doline so že zgrajene male komunalne čistilne naprave, ki samostojno čistijo komunalne odpadne vode določenih naselij. Blato, ki nastaja na teh čistilnih napravah, odvažamo na CČN Kasaze. Čistilne naprave so v lasti Občin, z njimi pa upravlja JKP Žalec, d. o. o.

MKČN, s katerimi upravljamo, so:

• Prekopa (800 PE),
• Vransko (1.400 PE),
• Čeplje (60 PE),
• Prekopski zavodi (80 PE),
• Tabor (800 PE),
• Šmatevž (100 PE) in
• POŠ Trje (75 PE).

Individualne male čistilne naprave

Vgradnja in zagon

Stavbe, ki ne bodo priključene na javno kanalizacijsko omrežje (območje razpršene poselitve), morajo zagotoviti čiščenje komunalnih odpadnih voda v malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN).

Vgradnja in zagon individualne male čistilne naprave

1. Vgradnja

Uporabnik MKČN je dolžan pri izvedbi in obratovanju naprave upoštevati določbe Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/2015, 76/2017, 81/2019, 194/2021), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/2012, 64/2014, 98/2015, 44/2022, 75/2022, 157/2022) in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 94/2014, 98/2015).

Vloge in obrazci

2. Izbira primerne MKČN

Seznam MKČN, ki izpolnjujejo kriterije, je objavljen na spletni strani GZS.

3. Zagon MKČN

Po zagonu MKČN je upravljavec dolžan posredovati obrazec MKČN 4.

Poleg izpolnjenih obrazcev upravljavec posreduje tudi:

• Tehnično dokumentacijo o MKČN,
• izjavo o lastnostih MKČN

(za MKČN do 50 PE je treba imeti izjavo o lastnostih, da ustreza standardom iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/2015, 75/2017, 81/2019, 194/2021).

Lastnik (upravljavec) MKČN mora izvesti prve meritve. V okviru prvih meritev se izvede analiza iztoka iz MKČN, nabor parametrov in mejnih vrednosti pa se določi glede na velikost aglomeracije, v kateri se nahaja MKČN in predpisano čiščenje. Te meritve lastnik MKČN naroči pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa.

Ko analizni izvid prejme (mejne vrednosti ne smejo biti presežene), ga v 30ih dneh dostavi na JKP Žalec, d. o. o.

JKP Žalec, d. o. o. pripravi/izpolni obrazec poročila o prvih meritvah ob pogoju, da mu je bila dostavljena vsa potrebna dokumentacija o MKČN (tehnični podatki, navodila, načrt, izjava o lastnostih, obrazec MKČN 3 – podatki o MKČN, obrazec MKČN 4 – obvestilo o pričetku obratovanja MKČN). Poročilo o prvih meritvah je osnova za znižanje okoljske dajatve.

JKP Žalec, d.o.o., opravlja redne preglede MKČN enkrat na tri leta razen, če mu lastnik predloži analizne izvide iztoka iz te MKČN, ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to MKČN predpisane mejne vrednosti. Prvi pregled izvede izvajalec prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev.

4. Navodila za ravnanje z MKČN

MKČN je po vgradnji treba primerno vzdrževati.

Upravljavci MKČN morate opravljati:

• redne preglede MKČN opreme,
• evidentirati smrad in
• nadzorovati kakovost očiščene odpadne vode (motnost).

5. Ravnanje z blatom MKČN

Prevzem blata in njegovo obdelavo opravimo najmanj enkrat na tri leta na CČN Kasaze v skladu s terminskim načrtom praznjenja. Blato MKČN lahko izprazni izvajalec, ki te storitve po pogodbi izvaja za JKP Žalec, d. o. o.

Izvajalec je dolžan ob praznjenju MKČN izpolniti evidenčni list, ki ga podpišeta upravljavec MKČN in predstavnik JKP Žalec, d. o. o. Izvajalec izpolnjen evidenčni list skupaj z računom posreduje JKP Žalec, d. o. o.

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

(UL RS, št. 98/2015, 76/2017, 81/2019, 194/2021; 43. člen)

Če območje poselitve še ni ali ne bo opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb za odpadne vode, ki nastajajo v obstoječi stavbi, na svoje stroške zagotoviti čiščenje odpadnih voda, kot sledi.

1. Najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta preurediti obstoječe greznice.
2. Za novogradnje, na teh območjih, vgraditi male komunalne čistilne naprave.
3. Najpozneje do 31. decembra 2021 za objekte, ki odvajajo komunalno odpadno vodo neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja (neposredno v okolje – brez greznice).
4. Najpozneje do 31. decembra 2021 za objekte, kjer obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje njegovega objekta.
5. Ob rekonstrukciji ali novogradnji objekta se mora vgraditi mala komunalna čistilna naprava ali pretočna greznica z OBVEZNO nadgradnjo, predpisano v uredbi. V primeru, da je obstoječa greznica dovolj velika, se lahko ustrezno nadgradi, kot je predpisano v uredbi (ponikanje, filtriranje …).
6. Na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev nanjo obvezna najpozneje 6 mesecev po izdaji uporabnega dovoljenja.
7. Nepretočne greznice so dovoljene le v izjemnih primerih (vodovarstvena območja, nadmorska višina nad 1.500 m ipd.) in morajo ustrezati pogojem iz uredbe.

Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave ali greznice zagotovi investitor ali lastnik objekta in je v njegovi lasti in upravljanju.

Pravne podlage

Uredbe, pravilniki, odloki

• Zakon o varstvu okolja,
• Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/2021),
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 94/14, 98/15),
• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22, 75/22, 157/22),