Praznjenje greznic naj bo okolju prijazno

Odpadne vode in greznične gošče namreč vsebujejo veliko različnih spojin, zlasti ogljikovih in dušikovih, ter mnogo mikroorganizmov. Malomarno izlite odpadne vode in greznične gošče lahko v okolju povzročijo različne težave:

• onesnaženje virov pitne vode,
• širjenje nalezljivih bolezni ter
• “cvetenje” stoječih ali počasi tekočih voda.

Pomembno je, da z grezničnimi goščami pravilno in odgovorno ravnamo. Greznične gošče sodijo na čistilno napravo, kjer jih ustrezno obdelajo in razgradijo. Na tak način zajete in obdelane ne predstavljajo več tveganja za okolje in zdravje ljudi.

Lastniki greznic morajo poskrbeti za pravilno izvedbo in delovanje greznic ter njihovo redno praznjenje.

Kdaj izprazniti greznico?

Praznjenje greznic naj bo okolju prijazno

Greznične gošče prevzamemo s primernim vozilom (fekalnikom) in jih v skladu s predpisi očistimo v Centralni čistilni napravi Kasaze.

Greznice praznimo:

• nepretočne greznice praznimo glede na velikost greznice in porabljeno količino pitne vode,
• obstoječe greznice praznimo po potrebi oz. najmanj enkrat na tri leta.

Evidentiranje greznic

Vse greznice so evidentirane

Na osnovi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/2015, 76/2017, 81/2019, 194/2021) mora JKP Žalec, d. o. o. za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo:

• prevzeti komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic,
• prevzeti blato iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (17. člen),
• obdelati blato (15. člen).

Za greznično goščo, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu (samo v stanovanjskem objektu), lahko predložite izjavo (obrazec GREZ_2) in vas JKP Žalec, d. o. o. ne bo uvrstilo v evidenco praznjenja greznic.

Podatki, ki jih potrebujete za izpolnitev evidenčnega lista greznice:

• vrsta greznice (nepretočna, pretočna),
• lega greznice,
• število oseb v stavbi, ki so priključene na greznico,
• velikost greznice (št. prekatov, globina greznice, prostornina (m³), velikost primarnega usedalnika (m³), št. in velikost pokrovov, iztok iz greznice – podtalje, vodotok …),
• oddaljenost greznice od dovozne ceste,
• podatki o zadnjem praznjenju greznice (evidenčni list pošiljke odpadkov, račun, potrdilo),
• telefonska številka in elektronski naslov uporabnika in
• morebitno številko pogodbe, sklenjene z JKP Žalec, d. o. o.

Kmetijska dejavnost

Oprostitev plačila storitve

Možnost za uveljavitev oprostitve plačila storitev, povezanih z greznicami, za objekt kmetijskega gospodarstva na območjih, ki niso opremljena s kanalizacijo, določa 17. člen Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/2015, 76/2017, 81/2019, 194/2021).

Uporabniki naših storitev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so upravičeni do oprostitve plačila storitev, povezanih z greznicami, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

• podpisana Vloga za oprostitev plačila storitev, povezanih z greznicami in MKČN (obrazec GREZ_1),
• podpisana Izjava o ravnanju z grezničnimi goščami ali blatom iz MKČN v skladu s 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na obrazcu (obrazec GREZ_2),
• MID kmetijskega gospodarstva in
• dokazilo o stanju GVŽ (izpis iz centralnega registra govedi – CRG) za tekoče leto, na podlagi katerega mora biti izpolnjen pogoj, da je število GVŽ (preračun živali po navodilih MKGP) enako ali večje od števila stalno prijavljenih oseb na naslovu kmetijskega gospodarstva.

Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev stanovanjskega objekta v sklopu kmetije na javni kanal obvezna. Izjema je v tem primeru samo hlev z gnojiščem, ki ima vsa ustrezna dokazila in ločeno meritev porabe vode.

Oprostitev plačila storitev, povezanih z greznicami, bo upravičencem priznana za dobo največ treh let. Uporabniki se s podpisom izjave zavežejo, da bodo pred potekom treh let predložili novo pisno izjavo in ustrezna dokazila glede staleža živine (izpis iz CRG).

V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.

Na osnovi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l.RS, št. 113/2009, 5/2013, 22/2015, 12/2017) je:

• gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja,
• gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del omenjene uredbe prepovedano od 1. decembra do 31. januarja,
• gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih nad nadmorsko višino 800 m prepovedano od 15. novembra do 1. marca in
• gnojenje s hlevskim gnojem na njivah prepovedano od 1. decembra do 15. februarja (dovoljeno od 1. decembra do 15. februarja, če vremenske in talne razmere omogočajo zimsko obdelavo tal in če je hlevski gnoj zaoran najpozneje v treh dneh).